Gostota rasti debla ni nujno tudi ekonomsko upravičena

Načeloma drži, da gostejša kot je rast, bolj kakovosten je les. Gostoto rasti preverimo na prečnem prerezu posameznega kosa lesa. Manjša kot je razdalja med posameznimi letnicami (posamezne letnice prepoznate po krožnih linijah v strukturi prečno prerezanega lesa), bolj kakovosten je les. 

Višje kot je bilo rastišče smreke, bolj gosta je rast. Smreke iz hribovitih področjih na nadmorskih višinah nad 500m rastejo počasneje in s tem gosteje kot smreke iz nižin. Kljub temu je stremenje k najvišji gostoti lesa pri izdelavi lepljenih smrekovih brun redko utemeljeno. Lepilo za les namreč veže posamezne kose lesa močneje skupaj, kot to uspe naravi celo pri najbolj gosto rastočih deblih (predpogoj je tehnično pravilno izveden spoj lepljencev). Zato presegajo fizikalne lastnosti lepljencev fizikalne lastnosti naravnih, nelepljenih brun.

Gostejši les po vgradnji sicer vpija nekoliko manj vlage ter se manj poseda kot tisti z večjimi razdaljami med prirastki (letnicami), vendar je ta prednost pred lepljenci lesa redkejše rasti zanemarljivo majhna. Stremenje h gostejši rasti je smiselno le pri izdelavi brunaric iz nelepljenih, naravnih brun. Pri vgradnji stavbnega pohištva je v vsakem primeru potrebno vračunati nihanje dimenzij lesa v odvisnosti od relativne vlažnosti v okolju (tako pri lepljencih, kot tudi pri nelepljenih brunih neglede na gostoto rasti). 

Pri brunaricah iz lepljencev sta od gostote rasti pomembnejši tehnična sušnost lesa in homogenost izbranih kosov lesa za lepljenje.

Na portalu KatalogHiš.si sodelujemo izključno z zaupanja vrednimi ponudniki brunaric, katerih kakovost gradnje smo osebno preverili!